Zlatko Gombar
Za več etike v politiki
Zlatko Gombar, krajan Markovca, rojen 13. 7. 1965 je aktiven državljan že od mladosti. Z »družbeno-političnim« delovanjem je začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot predsednik konference ZSMS TOZD Elektro Koper. Je aktualni predsednik sveta KS Koper – Za gradom. Etika je zanj bistvena prvina pristne politike. Verjame, da je končni smoter človekovega prizadevanja in političnega delovanja dobro življenje. Za delitev na leve in desne se ne zmeni, saj so moderne vplivne politične stranke skoraj vse bodisi levo ali desno sredinske. Meni, da je v javnem življenju najbolj pomembno etično delovati za dobro ljudi in okolja. Ostalo je drugotnega pomena.
Po poklicu je električar. Ob delu se je izobrazil za inženirja elektronike in diplomiranega ekonomista. Dela na Elektru kot vodja oddelka za podporo odjemalcem. S prijatelji in ljubitelji reformacije občasno prireja družabna srečanja in kulturne prireditve. Je srečno poročen 28 let. Ima dva sina, stara 24 in 16 let.
Osnovno programsko izhodišče Dobre države za Koper
V Dobri državi Koper z dolžnim spoštovanjem do trenutne mestne oblasti za dosežke v preteklih letih menimo, da se Mestna občina Koper (še posebej zaledje) že nekaj let ne razvija tako kot bi se lahko.
Prepričani smo, da bi se za denar, ki je bil porabljen za izgradnjo infrastrukturnih objektov, lahko naredilo več. Koper pa ne more biti samo infrastruktura, krožna križišča, nove stavbe, potrebno mu je vdihniti življenje, da bo prijazno do meščanov in atraktivno za obiskovalce.
Z vidika ekonomije in racionalnosti navdušujoča podoba mesta z novo infrastrukturo ni v skladu z vrednostjo netransparentno prodanega premoženja in zadolžitve občine. Takšno ravnanje je potrebno čim prej ustaviti. Potrebno je poskrbeti za večplastni trajnostni razvoj občine na njenem celotnem območju in se povezati z drugimi občinami v regiji. Za to je seveda infrastruktura nepogrešljivo potrebna, toda ta sama ni zadostna.
Ključne programske točke za Koper smo v Dobri državi strnili v pet vsebinskih sklopov in dvanajst operativnih točk:
Soodločanje meščanov
1. Participativna demokracija: Uvedba tako imenovanega participativnega proračuna, pri katerem sveti krajevnih skupnosti Mestne občine Koper niso samo posvetovalna telesa, temveč tudi sami odločajo o porabi določenega odstotka sredstev iz občinskega proračuna za projekte na območju svojih krajevnih skupnosti. Še zlasti sveti zalednih in primestnih krajevnih skupnosti.
2. Razvoj posvetovalne demokracije: Promocija in postopno uvajanje tako imenovane posvetovalne e-demokracijo. Na internetni strežnik se namesti e-orodja kot so: e-forum, e-referendum in e-posvetovanje ter se meščanke in meščane povabi in spodbudi k soudeležbi v demokratičnih procesih.
Razvoj turizma v mestu in zaledju
4. Dvodnevni in vikend turizem: turistično ponudbo v mestu in priobalnem pasu se oblikuje za dvodnevni in vikend turizem, privlačen in dosegljiv domačim gostom iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in drugih slovenskih krajev. ter bližnjim mestom v Italiji.
5. Javno-zasebno partnerstvo v zaledju: v smislu poživitve podjetništva v zaledju Mestna občina Koper povabi v javno-zasebno partnerstvo zainteresirane potencialne ponudnike turističnih, rekreacijskih in gostinskih storitev iz zalednih krajev. Glede na vsebino in uresničljivost zamisli občina poskrbi za infrastrukturo, evropska sredstva, zemljišča ipd., zasebniki, če jim tako ustreza, ustanovijo zadrugo.
6. Športni turizem: Po posvetovanju z meščankami in meščani glede vrste športa se začne sistematično razvijati in promovirati športni turizem in temu prilagodi nadaljnja izgradnjo potrebnih objektov. Reprezentance (npr. brazilska), klubi (npr. Barcelona) in vrhunski profesionalni športniki (npr. Ronaldo) z vsega sveta opravljajo priprave na tekmovanja v bližnjem italijanskem mestecu. ("Za drzne projekte potrebujemo
domišljijo in pogum".).
Medgeneracijska središča
10. Demenca postaja eden največjih problemov starajoče se populacije v sodobni družbi. S tem izzivom se je potrebno soočiti tudi na lokalni ravni. Kako? Na splošno z ohranjanjem socialnih stikov in ustvarjalnimi delavnicami. Konkretno, pa odpre se manjša medgeneracijska središča, v katerih se izvaja različne programe. (Stanovanja v lasti Mestne občine Koper so tudi primerna za tovrstne aktivnosti.) Organizirali bomo javna srečanja, na katerih se v krogu različnih generacij pogovarja in spoznava demenco ter spreminja pogled na to resno bolezen.
Pokrajina "Južna Primorska"
11. Antifašizem nas je povezal v »eno«: Zdi se, da ljudi obalno-kraških in delno notranjskih občin nič ne povezuje v »eno« tako kot spomin na enotnost v boju naših očetov in dedkov proti fašizmu v naših krajih. (Danes se nam fašizma ni treba bati, ker država s svojim represivnim aparatom poskrbi za katerokoli skrajno politično strujo.) Prebivalci zahodnega dela Slovenije imamo v antifašizmu zgodovinsko osnovo za začetek snovanja in ustanovitev pokrajine Južna Primorska, ki bi segala od Pirana do Komna. V lokalnih odborih Dobre države v obalnih in kraških občinah že razmišljamo o tem. K premišljevanju in operativnim predlogom bomo povabili še ostale ljudi.
12. Dolgoročna oskrba s pitno vodo: V poletnih mesecih nam v Kopru primanjkuje pitne vode iz vodovoda. Za nemoteno oskrbo gospodinjstev jo moramo »uvažati« od drugod. Zaloge pitne vode za Koper naj bi bile na Notranjskem. Da bo pritekla do Kopra bo ta voda morala teči skozi vodovod prek območja več občin. Imamo, torej,+ tudi tehtne praktične razloge za snovanje pokrajine Južna Primorska.
V Dobri državi:
- so ljudje enakopravni pred zakonom, kriminal in korupcija sta kaznovana
- so občine, regije enakopravne, vse ceste, železnice pa sodobne in urejene
- se kadruje po znanju in sposobnostih ter so ljudje plačani za svoje delo
- podjetnike ne podimo v tujino in zagotavljamo stabilno poslovno okolje
- upokojenci niso reveži in mladi nimajo razlogov za odseljevanje
- se socialna pomoč nameni tistim, ki jo potrebujejo
- ljudje pridejo do zdravnika, ko ga potrebujejo, ne zbirajo zamaškov za nujne operacije svojih otrok
- politiki delajo v javnem interesu, zato ljudje hodijo na volitve in zaupajo institucijam
- je življenje doma varno, država pa ščiti svoje interese po svetu
Kandidatna lista za Mestni svet in boljšo Ljubljano
1. Smiljan Mekicar
2. Simona Leskovec
3. Rok Rus
4. Natalija Tripković
5. Luka Fabjan
6. Marijana Šemrl
7. Goran Domanjko
8. Melani Mekicar
9. Gabrijel Leskovec
10. Frida Car
11. Gregor Škerlep
12. Dejan Krajnc
13. Grega Baggia
14. Polonca Štefanič
15. Cvetko Kosec
16.. Dragica Bubnjić
17. Živko Rus
18. Džurža Rus
19. Damjan Bojović
20. Manca Omahen Majnardi
21. Branko Ristič
22. Andreja Domanjko
23. Peter Golob
24. Alberta Lorbek
25. Ivan Car
26. Simona Čas
27. Peter Perhaj Puntar
28. Danica Domanjko
29. Milan Kralj
30. Tea Melart
31. Jože Fištrovič
32. Silvana Fištrovič
33. Matevž Benedičič
34. Tinka Leskovec
35. Franjo Bubnjić
36. Sara Fištrovič
37. Ratko Ristić
38. Alenka Mekicar
39. Gašper Markelj
40. Ana Mekicar
41. Zoran Kus
42. Tilen Majnardi
43. Peter Jamnikar
44. Jaka Vadnjal
45. Bojan Dobovšek