Dobra država, Piran, meja, Hrvaška, Cerar, Dobovšek, korupcija

Slovenska zunanja politika je na najnižji točki po osamosvojitvi

Zadnja odločitev generalnega pravobranilca sodišča EU je simbolična pika na i dolgoletne razgradnje slovenske zunanje politike in nekredibilnega delovanja vrha slovenske diplomacije. Slovenija je po zaslugi vsebinske plehkosti in neverodostojnosti vodilnih zunanjega ministrstva ter vlade postala marginalna država Evropske unije, ki je nihče ne jemlje resno...

Delovanje najvišjih slovenskih predstavnikov vlade ni samo neučinkovito, ampak škodljivo za ugled Republike Slovenije. Namesto zasledovanja nacionalnih interesov v izrazito nestabilnem mednarodnem okolju, so nastopi zunanjega ministra, predsednika vlade, usmerjeni v »poziranje« pred domačo javnostjo in ustvarjanje navidezne uspešnosti ter odločnosti. Namesto prelaganja odločanja in s tem odgovornosti na druge bi morali politične probleme reševati s političnimi sredstvi v korist naše države.


Slovenska zunanja politika je postala skupek praznih in neoperativnih PR-ovskih strategij, diplomatskega turizma in skrivanja za domnevnimi sovražnimi pritiski, dejavnosti drugih držav, pri čemer je Hrvaška očitno glavni zunanji »sovražnik« Namesto strokovnosti, spretnosti v diplomaciji, aktivnih pobud, jasnih mnenj, stališč, se vladajoča politika zateka v »nergaško«, tožbeno zunanjo politiko, ki je Slovenijo samo-izločila iz glavnih odločevalskih krogov Evropske unije. Pri tem se odgovorni za vodenje države v zadnjem desetletju, brez osnovnega občutka za odgovornost, oklepajo položajev, kar jim omogoča sedanji predsednik vlade, ki nekritično povzema izhodišča zgrešene zunanje politike, za kar bo moral prevzeti odgovornost.


Vzporedno z orkestrirano obrambo škodljive zunanje politike doma pa se v Bruslju mimo Slovenije sprejemajo ključne odločitve o porabi glavnine proračuna EU. T. i. »zeleni dogovor«, ki vključuje tudi »pošteno« preobrazbo v ogljično nevtralno družbo, bo, poleg pospešene digitalizacije, jedro aktivnosti nove Evropske komisije, obsežnih projektov in financiranja. Funkcija komisarja za krizno upravljanje je Slovenijo postavila v tretjo ligo držav EU, ki ne omogoča resne vsebinske in kadrovske participacije pri odločanju in delitvi sredstev.

0 0
Feed