Dobra drzava, Bojan Dobovšek, korupcija, zdravstvo, covid

Proračuni države ne smejo biti samo »gasilska« akcija zaradi COVID-19

Vlada Republike Slovenije ob rebalansih za leta 2020, 2021 in 2022, predvideva kumulativni proračunski primanjkljaj v višini kar 9 milijard evrov, pri čemer niso jasno razmejeni odhodki, ki so neposredna posledica epidemije COVID-19 in drugi ukrepi, ki tudi po nepotrebnem, ne-razvojno povečujejo javno porabo.

V senci zdravstvene krize se po mnenju Dobre države premalo resno obravnava zadolževanje države in ustreznost ukrepov za zagon gospodarstva po koncu zdravstvene krize oziroma v pogojih t. i. nove realnosti. Primanjkljaji v letih 2020 - 4,2 mrd, 2021 - 2,75 mrd in 2022 - 1.6 mrd EUR se ogromni, pomenijo veliko finančno breme in pomembne razvoje omejitve v naslednjem razvojem obdobju.

Kot opozarja Fiskalni svet je potrebno nasloviti vprašanje finančne stabilnosti, virov financiranja za odplačilo dolga, kredibilnosti Slovenije, tudi v luči nepremišljene vezave celotnega preostalega državnega premoženja na demografski sklad – financiranje tekoče porabe iz naslova pokojnin. Poleg navedenega bi bilo v proračunih potrebno slediti zeleni in digitalni usmeritvi, ki bi sledila Evropski uniji pri porabi sredstev. Bolj jasno je potrebno opredeliti postopke za zagotavljanje informacijske varnosti.


Opozarjamo, da mora vlada pri ukrepih socialne pomoči to dejansko nameniti tistim, ki jo potrebujejo. Do sedaj temu pogosto ni bilo tako. V t. i. proti-koronskih paketih se je pomoč na podlagi pavšalnih, nejasnih kriterijev namenila tudi tistim, ki jih kriza ni občutno prizadela, iz ukrepov pa so izpadli mnogi, ki to pomoč nujno potrebujejo za dnevno preživetje (velik del samostojnih podjetnikov, ki ni izpolnil neživljenjskih pogojev za pomoč, celotna industrija srečanj, prireditev, del turističnega sektorja…).


Kljub napovedim o zagonu projektov za spodbujanje nove rasti, ti stojijo. Do sedaj predstavljeni spiski le-teh pa so bolj navedba želja, kot resni operativni načrti z jasnimi finančnimi konstrukcijami in terminskimi načrti. Od vlade zato ob sprejemanju nujnih kratkoročnih ukrepov za omejevanje gospodarskih in socialnih posledic epidemije pričakujemo sektorske izhodne strategije, podrobnejšo strukturo porabe sredstev, ki izhajajo iz ogromnega zadolževanja, in vire financiranja tega.


Ob vsem nadpovprečnem trošenju države predlagamo vzporedno reorganizacijo rigidne in zastarele državne uprave, podrejenih organov v sestavi, agencij. Do sedaj predstavljeni ukrepi de-birokratizacije so »kozmetične« narave. Prava debirokratizacija države bi morala temeljiti na popolni prenovi delovanja vlade, funkcionalnem združevanju ministrstev v nove celote (največ 10 ministrstev), ki so v skladu z globalnimi trendi in problemi, izzivi, predvsem pa na preprečitvi širjenja nove, nepotrebne politične birokracije, ki jo predstavlja npr. nov Urad za demografijo. Naloge tega so opredeljene že v nalogah obstoječih ministrstev ter organov v sestavi.
Prav tako nas čudi stališče vlade, ki ne želi uvesti učinkovitega davka na nepremičnine, predvsem na presežno vrednost nepremičnin in na nepremičnine, ki niso v rabi lastnikov. S takim davkom bi vlada pridobila nove prihodke, hkrati pa začela odpravljati anomalije na nepremičninskem trgu.

0 0
Feed

Oddajte komentar