Preseganje "mariborskega sindroma" - Maribor ima odlične razvojne potenciale, ki jih bo mogoče izkoristiti ob večji strokovnosti in usklajenosti lokalne politike

V Mariboru je bil včeraj ustanovljen mestni odbor stranke Dobra država, ki ga bo vodil mag. Gregor Ficko, sicer eden vidnejših slovenskih strokovnjakov za infrastrukturo. Sledila je zanimiva okrogla miza, ki je osvetlila ključne izzive Maribora in regije....

V Mariboru je bil včeraj ustanovljen mestni odbor stranke Dobra država, ki ga bo vodil mag. Gregor Ficko, sicer eden vidnejših slovenskih strokovnjakov za infrastrukturo. Na okrogli mizi o perspektivah Maribora so dr. Bojan Dobovšek, predsednik stranke in pomembni soustvarjalci preteklih, trenutnih in prihodnjih razvojnih smernic mesta, dr. Alojz Križman, prvi demokratično izvoljeni župan Maribora, Gorazd Bende, direktorja Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno, dr. Samo Peter Medved, strokovnjak za prometno infrastrukturo in Boris Stergar, predsednik Društva za ceste severovzhodne Slovenije, v razpravi o gospodarskih in infrastrukturnih problemih mesta ugotovili, da so ključni problemi Maribora neenotnost lokalne politike, zanemarjanje stroke, slabo pripravljeni projekti, odrivanje javnosti, posledična korupcijska tveganja in iskanje zunanjih krivcev za težave mesta, kar vse pogosto preprečuje izvedbo številnih dobrih projektov. 

Podobno, kot na ravni države, se regija neustrezno spoprijema z demografskimi spremembami. Delovna doba se podaljšuje, obsežnih kakovostnih delovnih mest ni, mladi, sposobni izobraženci pa bežijo v tujino. Ta demografska spirala bo eden ključni izzivov Slovenije v naslednjih letih in desetletjih. Prvi korak h resnejšemu soočanju z demografskimi spremembami bo izvolitev strank in poslancev, ki tega akutnega problema ne bodo spet pometli pod preprogo

Predsednik stranke Dobra država je izpostavil, da Državni zbor vedno pogosteje sprejema zakone, ki so v interesu ozkega kroga vplivnih posameznikov in ne državljanov. Država mora vzpostavit temelje za dobro delovanje vseh treh vej oblasti. Tranzicija v Sloveniji se mora končno končati, da bodo državljani in gospodarstvo lahko »zadihali«. Prisotni so se strinjali, da se Maribor pogosto »ujame« v neskončno brezplodno, nestrokovno debatiranje o zadevah, ki se jim posveča preveč pozornosti, predvsem pa delijo ljudi. Primer takšnih projektov so obnova Koroške ceste, gradnja tribune v Ljudskem vrtu, obnova Slomškovega trga ipd….

Negativni »mariborski sindrom« je, da vsaka nova lokalna oblast začne na novo in ne upošteva predhodnih, tudi dobro pripravljenih projektov. Kot je poudaril dr. Dobovšek, ta sindrom ni samo »mariborski«, ampak slovenski, ker se popolnoma enako dogaja na državni ravni. Pri številnih projektih ne za strokovno pripravljene zadeve, ki so v skladu z dolgoročno strategijo razvoja mesta, regije, države, ampak ad hoc aktivizem, ki se ga umešča v predvolilne strategije posameznih. političnih opcij.

Celotna okrogla miza je dosegljiva na povezavi:

https://www.facebook.com/Bojan.Dobovsek/videos/832...