Dobra država, lokalne volitve, korupcija, mediji, Bojan Dobovšek, vlada, javno mnenje, migranti, EU, zunanja politika

Lokalne volitve: Premik k normalnosti, ali “plin do konca” v cirkusu Slovenija?

Pogovor – Prof. dr. Bojan Dobovšek, predsednik Dobre države


Nova vlada je začela z delom in že »nasedla« na nerealne obljube, sporne kadrovske odločitve, podjetniki bežijo iz države, policisti spet stavkajo, Sova »še vedno«, šolniki so stavko napovedali, Fiskalni svet svari pred potratnostjo države…  V teh dneh pa stranke, tudi Dobra država, že vlagajo kandidature za župane in kandidatne liste v posameznih občinah. Dobra država je prva predstavila protikandidata trenutnemu ljubljanskemu županu in program za Ljubljano.

Vlada se je organizacijsko v osnovi sicer sestavila, ampak zdi se, da ni niti enega področja, kjer bi imela jasno vizijo dela, ali vsaj evidentirane ključne probleme?


Kot sem opozoril že ob prejšnjih parlamentarnih volitvah, je realne spremembe mogoče doseči le v izvršni veji oblasti. Zato je signal, ali sploh misliš resno, katere osebe postaviš na pomembna mesta. Še večji signal pa je, če nekdo ne sme zasesti mesta. Ta vlada je jasno pokazala, da ne kadruje po sposobnostih, in to od samega vrha, prek ministrov in navzdol do najbolj absurdnih položajev.

Kako gledate na medijska pregovarjanja o tem, kdo je v vladi, kdo je prava opozicija, kdo je, ali ni vladna stranka?


To je farsa, politična in medijska igra za ljudi. V vladi je tisti, ki je omogočil njeno izvolitev. S tem »šovom« se pozornost odvrača od realnih problemov in izzivov te države. Že pred volitvami je bilo jasno, da bodo neformalne skupine, lobiji, ki ne želijo sprememb, poskušali sestaviti vlado, ki bo čim bolj neoperativna in ne bo vladala, ampak ohranjala »status quo«. Ta po domače pomeni nadaljevanje prelivanja javnega denarja v zasebne žepe. Takšno vlado smo tudi dobili, saj že zaradi števila strank in ministrov ne more biti operativna. Če se ob tem še kadruje na vodilne in druge odgovorne položaje ljudi brez neustreznih strokovnih in kariernih referenc, je iluzorno pričakovati učinkovito reševanje nakopičenih problemov.

Omenili ste medije, do njih ste bili že v preteklosti kritični, kako ocenjujete njihovo poročanje o sestavljanju vlade in prvih potezah?


Mediji so v Sloveniji dejansko problem, ki ga bo potrebno nasloviti, kar sem poudarjal tudi na predavanjih za novinarje. Težko govorimo o nepristranskih medijih in raziskovalnih novinarjih, saj ima večina povsem jasno politično in interesno profilirane lastnike, ki več kot očitno posegajo v uredniško politiko. Ker so uredniki in novinarji omejeni z obsegom alternativnih služb, njihov status je tudi zakonsko in ekonomsko šibak, je vtis, da pišejo stvari, ki so v skladu z interesi lastnikov. Zdi se, da tudi lastnikom medijev ni interesu, da bi imeli resno učinkovito vlado, ki bi uredila medijski trg. Že bežen pogled na prispevke jasno pokaže, kdo v teh medijih oglašuje. Pogosto gre celo za družbe v večinski državni lasti, zato tako oglaševanje lahko pomeni obvodno financiranje strank, ki pa ga stranke v svojih finančnih poročilih ne prikazujejo. Ta problem smo izpostavili v času volilne kampanje, odgovora še do danes nismo dobili. Kot kaže, bodo po istem vzorcu potekale tudi lokalne volitve. Poglavje zase je javni zavod RTVSLO, ki bi moral zagotavljati strokovno in korektno poročanje, kar je edini odgovor na trend lažnih novic, ki smo mu priča. Dolgoročno ne bomo oškodovani samo državljani, ampak tudi novinarji, saj se jih ne bo več resno jemalo. Zaradi zagotavljanja neodvisnega novinarstva pa bi morali novinarji sami narediti red v svojih vrstah.

Bodo mediji krojili tudi rezultat lokalnih volitev?


V velikih, mestnih občinah gotovo, v manjših manj, ker so volivci tam bolj v stiku s kandidati za občinske svete, župane… Kar se tiče Ljubljane, imajo nekateri, med njimi gotovo obstoječi župan, pa stare elite očitno nadpovprečno veliko medijskega prostora, kar smo občutili tudi v Dobri državi pri predstavljanju našega kandidata za župana Ljubljane, Smiljana Mekicarja. Kljub referencam in resnemu programu so mu komajda namenili nekaj besed, pa še to poročanje so izkoristili za hkratno poročanje o »izbrancih«, čeprav ni bili nobenega objektivnega razloga za tako poročanje. S takim ravnanjem se spodbuja brezvsebinsko politično polarizacijo, namesto da bi soočili strokovne argumente. Če se je zato na parlamentarnih volitvah volilo proti, se bo očitno na ljubljanskih lokalnih volitvah volilo dvakrat proti. V Dobri državi se zavzemamo za sodobno Ljubljano, ki bo ohranila svojo dušo, saj za ljudem prijazno mesto samo bagri niso dovolj. Potrebno je pogledati za kulise »Potemkinovih« vasi in se odločiti v dobro vseh prebivalcev.

Kako pa kot strokovnjak gledate na varnostni položaj Slovenije, na zadnje menjave v policiji, Sovi, pa policija tudi spet stavka, seveda na že znan mehki način?


Če bo policija med stavko izrekla manj glob za minorne prekrške in poudarek iz represije prenesla na prevencijo, bo delovala kot sodobne pluralne policije v razvitih državah. Posledično ljudje ne bodo jemali policije kot pobiralca glob, ampak za tistega, ki skrbi za njihovo varnost. Za varnost je bistveno, da se zna objektivno oceniti stanje. Če tega ni, kadrovske menjave v Policiji, Sovi ne morejo povečati učinkovitosti sistema ali zaupanja javnosti, sploh, če jih vlada ne zna argumentirati z logičnimi razlogi. Varnostni položaj je vsekakor zapleten, imamo varnostne sisteme, ki že dlje časa zaradi stavk ne delujejo v polni meri, pika na i je podhranjena vojska brez jasne strategije. Namesto takojšnje zagotovitve učinkovitosti institucij, ki so pristojne za varnost, se bo npr. v vladi ustanovila delovna skupina in šele opravila "analizo« pravno formalnega okvira nacionalno varnostnega sistema. Ob resnem kadrovanju bi dobri kadri to že izvajali. V nestabilnih globalnih razmerah, trgovinskih vojnah, vseevropskem podcenjevanju migrantske problematike, nestabilnostih na Balkanu, in to v času okoljskih in kibernetskih ogrožanj to vsekakor ni dobro.

Slednje se močno navezuje na zunanjo politiko, ki se je v zadnjih letih pokazala za precej neučinkovito, izgubljeno, tako v globalnih, kot pri EU vprašanjih, ali pri odnosih s sosedi, se vam zdi, da bo v prihodnje kaj bolje?


Tudi na področju zunanje politike bi morala stroka odigrati svojo vlogo. Naloga stroke je, da bi podala objektivno oceno stanja in ponudila rešitve, politika pa se mora odločiti in za odločitev tudi nositi odgovornost. Problemi pa nastanejo, če servilna stroka pripravi oceno in rešitve po željah trenutnega naročnika, nato pa še nekritično zagovarja odločitve, ki so lahko slabe za državo.

Precej odmevni so tudi določeni prestopi politikov v poslovni svet, v podjetja, s katerimi so pred kratkim »kot politiki« sklepali posle oziroma jim zagotavljali pogoje za poslovanje. Je to normalno?


V sodobnih državah je to stvar kulture, tako funkcionarjev, kot gospodarskih družb, v nekaterih državah pa je to celo urejeno s predpisi in tudi sankcionirano. Običajno gre za prepoved takega prehajanja za neko določeno obdobje po prenehanju funkcije. Večkrat sem opozoril na pojav t. i. rotirajočih vrat, torej po-zaposlitveni konflikt interesov, ko funkcionar »zarotira« iz funkcijskega javnega položaja v zasebni sektor. Največkrat prihaja do zlorabe informacij, vplivanja na predpise in zlorabe institucije v zasebno korist. S tem se ustvarja vtis, da zasebni sektor lahko kupi funkcionarja.

V urejeni državi, za kakršno se zavzemamo, mora vsak opravljati svoje delo. Strokovnjaki izpostavijo problem in predlagajo rešitve, zakonodajalec mora sprejeti takšne zakone, ki so razumljivi in se dajo izvajati, organi pregona in druge nadzorne inštitucije pa morajo odločati o konkretnih primerih. Nadzor nad vsemi pa bi morali vršiti mediji s svojimi preiskovalnimi novinarji, ki izpostavijo tudi konkretna imena.

0 0
Feed