naborništvo, vojska, obramba, vlada, urjenje, domoljubje, Dobra država, Bojan Dobovšek, obramba, migranti

Naborništvo ni rešitev za nakopičene probleme slovenske vojske

Vladna politika zadnjih 15 let je glavni krivec za razgradnjo slovenske vojske. Vmešavanje v strokovne odločitve, kadrovanje in nezadostno financiranje, ki se kaže v slabi opremljenosti in plačilu vojakov, je pripeljalo do položaja, ko je zaposlitev v vojski vsebinsko in finančno nezanimiva, zadnje ruši osnovne predpostavke delovanja sistema profesionalne vojske...

Javno podobo vojske so dodatno poslabšale zgrešene PR-ovske politike in medsebojno obtoževanje odgovornih, vrh vojske pa je (verjetno v dobri veri) s potenciranjem slabega stanja v medijih poskušal prepričati politiko, da zagotovi vsaj minimalna sredstva za delovanje sprejetih strategij razvoja v okviru hibridnih ogrožanj. V Dobri državi menimo, da so vsake rokohitrske in nepremišljene spremembe sistema obrambe škodljive in drage. Predvsem pa ne smejo biti samo instrument kratkoročne promocije posameznih političnih opcij. To se je izkazalo že pri ukinitvi naborništva v letu 2004, ki ji ni sledila konsistentna politika razvoja profesionalne vojske. Položaj je dodatno zaostrila tudi huda, dolgotrajna gospodarska kriza, v kateri je vojska za politične elite postala vsaj na videz najbolj »neboleč« kratkoročni vir varčevanja med leti 2009 in 2015.


V Dobri državi predlagamo, da se za kratkoročno ureditev razmer najprej zagotovi ustrezna sredstva za delovanje vojske in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, pri čemer mednarodne misije ne morejo biti »socialni korektiv« neustreznega plačnega sistema. V drugem koraku se mora Slovenija večinsko poenotiti o nadaljnjem konceptu razvoja vojske in sprejeti operativno srednjeročno strategijo razvoja, ki bo imela tudi jasno zagotovljena sredstva. V Dobri državi menimo, da Slovenija potrebuje visoko usposobljeno, dobro opremljeno profesionalno jedro vojske (cca. 5000 vojakov), ki ga za namene zagotavljanja ustrezne usposobljenosti celotne populacije, nadgradimo s sodobnim sistemom periodičnega, kratkotrajnega usposabljanja, predvsem za mlade. Predlagamo 14-dnevno praktično usposabljanje v obliki aktivnega spoznavanja dela in motiviranja za poklic. Kot izhodišče za izgradnjo celotnega sistema se lahko uporabi primere dobre prakse kot je npr. švicarska milica, drugi pa norveški model selektivne vojaške obveznosti, tako za moške, kot ženske. To bi zagotovilo ustrezno rezervo za obvladovanje kriznih razmer, kot je bila npr. migrantska kriza, vedno pogostejše naravne nesreče in drugo.


Prav tako je pomembno ugotoviti, kakšen bi bil dejanski odziv mladih na vojaško obveznost, ugovor vesti je standard, ki se mu ne bi mogli izogniti. Torej, kakšna je dejanska pripravljenost za naborništvo? Bistven element so tudi stroški, saj hitra vzpostavitev sistema klasičnega naborništva zahteva velike investicije v bivalne in druge kapacitete, opremo in varnost pri delu, hkrati pa brutalno posega v zaposlitvene in izobraževalne načrte mladih. Populistična, nepremišljena vzpostavitev naborništva, je samo še eden od korakov neustreznega in slabo upravljanega razvoja slovenske vojske. Kar pa se tiče domoljubja lahko k temu najbolj pripomore zgled v družini, izobraževalni sistem in dnevni odnos politike do svoje države in državljanov.


Slika: SV

0 0
Feed