Dr. Bojan Dobovšek, vlada, Marjan Šarec, korupcija, kadrovanje, razvoj, Slovenija, Dobra država

Počitniški pogovor s predsednikom Dobre države, dr. Bojanom Dobovškom

Obeta se še ena vlada, ki ne bo vladala!


Te dni je večina državljanov bolj dopustniško razpoložena, v ozadju poletnega mrtvila pa se na političnem prizorišču odvijajo stvari, ki so izrednega pomena za razvoj naše države. O trenutnem položaju, možnih scenarijih za sestavo vlade, morebitnih novih volitvah, lokalnih volitvah, o problemih, ki hromijo razvoj Slovenije, smo se pogovarjali s predsednikom Dobre države, dr. Bojanom Dobovškom.

Stranka Dobra država je nova stranka, ki je šla na volitve s smelimi cilji, preboj v Državni zbor vam sicer ni uspel, a dobili ste največ glasov med novimi strankami, ste z rezultatom zadovoljni?


Seveda je bil naš optimistični cilj preboj v Državni zbor, a glede na trenutno obliko medijske krajine, očitne povezave lastnikov medijev, urednikov, novinarjev z obstoječimi, tudi finančno močnimi strankami, zasnovo celotnega politično-medijskega sistema, ki ščiti obstoječe parlamentarne stranke, lahko rečemo, da smo zadovoljni. Postavili smo temelje resne stranke, ki ne bo muha enodnevnice, kot si želijo nekateri.

Pogosto ste omenjali medijsko blokado, neenako obravnavo strank, kako se je to odražalo v praksi?

Povsem jasno se je to odražalo v času, ki so ga različni mediji namenili stranki Dobra država. Ne glede na to, da smo priredili niz vsebinskih programskih predstavitev naše ekipe, programa, so nas vsi ključni mediji enostavno ignorirali. Medtem, ko je naša strokovna in izkušena ekipa predstavljala jasno oblikovane ukrepe na različnih področjih, so novinarji in fotografi zasledovali »posvečene« strankarske veljake, in poročali, kako pečejo klobase, kolesarijo, ali izvajajo kakšne druge vragolije, ki nimajo nobene zveze s politiko in vodenjem države. Prihajalo je tudi do osebnih diskreditacij, ni pa jih zanimalo, ali izbranci sploh imajo ustrezne reference. Za piko na i so potem taisti mediji volivcem razlagali, da stranke nimajo jasnih programov. Gre za absurd, neprofesionalnost in medijski inženiring brez primere, za izkrivljanje informacij. In to se ne dogaja slučajno.

V kampanji in tudi po volitvah ste opozarjali na spornost anket, ki merijo javno mnenje, podporo strankam in politikom?

Da, to je dodaten problem, deviacija v naši državi. Te t. i. »agencije« z redkimi izjemami niso agencije za merjenje javnega mnenja, ampak za ustvarjanje javnega mnenja. Povezane so z obstoječimi političnimi strankami in interesnimi skupinami, ki jih vodijo iz ozadja, zato rezultate enostavno prirejajo dnevnim interesom. Ob tem so raziskave pogosto strokovno šibke, vzorci so premajhni, način zbiranja podatkov nejasen. Prav tako je pogosto skrito, kaj je sploh naročil plačnik raziskave ter po kakšnih kriterijih se je rezultate sploh objavilo. V praksi se je to jasno pokazalo, ko je Dobra država po ustanovitvi skoraj dosegla parlamentarni prag, potem pa čudežno izginila. Tudi nekaj tednov pred volitvami je začela dobivati podporo, ki je nakazovala možen preboj v Državni zbor, potem pa spet dobesedno izginila iz rezultatov anket. Podobno je bilo z mano osebno na lestvicah priljubljenosti politikov. Jasen cilj tega medijskega spina je bil ljudi prepričati, da ne obstajamo, da je glas za nas »stran vržen glas«. Hkrati so umetno napihovali nekatere druge stranke, da bi jim omogočili zadostno podporo za preboj v Državni zbor. Gre za izkrivljanje demokracije, ki v kombinaciji s pristranskimi mediji služi obrambi obstoječih interesnih skupin, ki se na vse načine oklepajo oblasti. To področje merjenja javnega mnenja in predstavljanje strank v medijih bo potrebno bolje zakonsko urediti in na tem v Dobri državi intenzivno delamo.

Kako gledate na sestavljanje vlade?

To poteka po v naprej napisanem scenariju, problem »usmerjevalcev« in ozadja je, ker kljub obvladovanju ključnih medijev, niso dobili dovolj podpore. Sedaj bodo naredili vse, da bomo vsaj za nekaj mesecev dobili vlado, kar jim bo omogočilo izpeljavo določenih projektov, iz katerih se finančno napajajo. Je pa čisto jasno, da je program vlade za njih popolnoma nepomemben, je PR-ovska zavesa, za katero skrivajo edini cilj: vladanje in nadzor nad javnim denarjem in zaposlovanjem ubogljivih kadrov. Za interesne skupine, lobije, je takšna manjšinska vlada, ki jo sestavlja veliko število raznorodnih strank, med seboj skreganih in pohlepnih posameznikov idealna. Lobiji, ki vse skupaj dirigirajo iz ozadja, dejansko potrebujejo razmeroma kratek čas za podpis najbolj spornih pogodb, ki bodo zapečatile državne finance za naslednje desetletje ali celo dlje. In za to, za stranke, ki uporabljajo take prakse, so ljudje dejansko glasovali na volitvah. Sploh pa je vlada, ki nastaja, zagotovilo, da se na področju korupcije ne bo nič spremenilo na boljše, kvečjemu se bodo razmere v državi še poslabšale. Brez razjasnitev glavnih goljufij iz preteklosti pa Slovenija ne more naprej, ponovno se bomo vrteli v krogu, vse okoliške države pa nas bodo še naprej prehitevale.

Na kakšen način se javni denar dejansko pretaka v zasebne žepe, kako to izpeljejo v praksi?

Kot v Dobri državi ves čas poudarjamo in ponavljamo, je glavni problem v kadrovanju. Podjetja brez ustreznih strokovnih kadrov in referenc najemajo izvajalce, različne svetovalce in na ta način povezanim osebam zagotavljajo provizije. Že kot poslanec sem npr. opozarjal na nepotrebnost ustanovitve 2TDK, ki naj bi gradilo drugi tir Divača Koper. V praksi se dogaja, da se neutemeljeno podpisujejo aneksi k pogodbam, prihaja do različnih nepotrebnih stranskih projektov, ki jih izvajajo politično povezane gospodarske družbe. Podobno velja za delovanje ministrstev in agencij. Ko bo vlada imela polna pooblastila, bo začela s kadrovanjem, izvajanjem različnih javnih naročil, kjer se bo določen del denarja usmerjal k »prijateljskim« podjetjem.

Se vam zdi, da lahko takšna vlada dejansko deluje, nenazadnje ima pred seboj veliko resnih problemov in nujnih projektov: skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, razpadanje določenim segmentov javnega zdravstva, posodobitve pokojninskega sistema, posodobitve železniške infrastrukture, preprečitev odseljevanja mladih izobraženih kadrov, zajezitev naraščanja revščine, ne nazadnje tudi rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško, predsedovanje EU…?

Kot sem že rekel, tistih, ki trenutno sestavljajo to vlado, te stvari v resnici ne zanimajo, zanima jih le gola oblast in preprečevanje »čiščenja« države, raziskovanja in razgalitev koruptivnih dejanj. Zato "na kup" za vsako ceno rinejo popolnoma raznorodne stranke, samo da pritisnejo na tipko za njihovega mandatarja in vlado. O kakršnikoli resni spremembi tako nihče več ne govori. Denimo resna in dolgoročna zdravstvena reforma pri tako zastavljeni koaliciji z nekakšnim« nedefiniranim projektnim sodelovanjem ne samo, da ni možna, ampak je ni mogoče niti začeti.

Bi nove volitve spremenile položaj?

Upam, da bi ga, odvisno od volivcev. Predvsem menim, da bi kakšna nova stranka dobila večjo možnost vstopa v Državni zbor, nekatere pa bi iz njega izpadle. Seveda bi bilo potrebno zahtevati in urediti nekaj zadev na področju enakopravnosti strank v medijih, na področju merjenja javnega mnenja in financiranja strank, vključno s preprečevanjem obvodnega financiranja. Tudi iz dogajanja po volitvah je jasno, da se javno mnenje intenzivno ustvarja prek različnih naročenih anket. Med drugim te »ankete« usmerjeno kažejo na domnevno »ne podporo« novim volitvam, s čimer seveda ščitijo stranke, ki se zavedajo dejstva, v primeru novih volitev ne bodo več v Državnem zboru. Hkrati pa državljane že pripravljajo na neko novo, tretjo osebo, ki bi lahko sestavila vlado, če ob vseh preigranih scenarijih to trenutnim akterjem to ne bo uspelo..

Kakšne so trenutne aktivnosti znotraj stranke Dobra država?


Intenzivno se pripravljamo na lokalne volitve, ki bodo konec novembra. Te volitve so organizacijsko gledano še precej bolj kompleksne kot parlamentarne. Evidentiramo ključne probleme po posameznih občinah, kandidate za župane, svetnike, četrtne skupnosti. Seveda z enim očesom dnevno spremljamo parlamentarno dogajanje, saj smo pripravljeni tudi na predčasne volitve, ki so povsem realna možnost. Kot rečeno pa ob vsem navedenem iščemo možnosti za boljšo ureditev delovanja agencij za merjenje javnega mnenja in ustvarjanje pogojev za enakopravnejšo predstavitev strank v medijih. Pozitivnih sprememb pa žal ne bo, dokler večina volivcev ne prepozna, da za ohranjanje in napajanje trenutnega sistema nenadzorovano odtekajo stotine milijonov evrov, oni pa so kljub temu zadovoljni z mizernimi plačami in pokojninami.


T. M.

0 0
Feed