arbitraža, Miro Cerar, Andrej Plenković, sporazum, EU, meja, Evropska komisija, zuananja politika

Nepripravljen obisk predsednika vlade v Zagrebu Slovenijo glede arbitraže po nepotrebnem postavlja v defenzivni položaj

Iz izjav predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške po srečanju v Zagrebu ter analiz obsežnega poročanja medijev v obeh državah je razvidno, da je bil predsednik slovenske vlade popolnoma nepripravljen na pričakovane hrvaške poskuse sprevračanja dejstev okoli postopkov in implementacije arbitraže. S tem je izničil vsaj navidezno načelno diplomatsko prednost Slovenije in verjetno povzročil nova nesoglasja v slovenski politiki...

Hrvaška je srečanje pričakovano izrabila za ustvarjanje videza konstruktivnosti, ki naj bi temeljil na predlogu pravnega okvirja novega dvostranskega sporazuma o določitvi meje. Pri tem je pred mednarodno javnostjo predsednik hrvaške vlade Plenković ponovno poskušal diskreditirati Slovenijo z javnim obujanjem prisluškovalne »afere Sekolec«, ki naj bi kazala na kontaminacijo arbitražnih postopkov. 


Ob vsem tem predsednik slovenske vlade ni zmogel osnovnih odgovorov na očitne verbalne in pravne provokacije hrvaške strani, zaskrbljujoče medlo je le ponavljal neštetokrat »premleta« stališča o nujnosti implementacije arbitraže. Ni izpostavil, da je Hrvaška dokazano nezanesljiv partner, ki se načrtno izogiba dogovorom in ne upošteva mednarodnih pogodb, sporazumov. Iz obnašanja Hrvaške jasno izhaja, da je v arbitražo privolila v slabi veri, s figo v žepu. Če ne bi bilo »afere Sekolec«, bi ustvarili drugo in jo podobno napihnili v domnevno nesprejemljivo kontaminacijo arbitražnih postopkov. Nespoštovanje arbitraže je sicer pika na i nespoštovanja dogovorov. Hrvaška ne spoštuje veljavnega sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško, ne spoštuje memoranduma o soglasju, ki je mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah, da ustavijo sodne postopke glede LB in NLB do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva. Podobno izmikanje dogovorom je očitno tudi v odnosih z drugimi državami, Madžarsko (arbitraža glede naftne družbe MOL), BiH, Srbija, Črna Gora (v vseh zadnjih primerih odprta mejna vprašanja). Zato je že vsakršno govorjenje o novem sporazumu s Hrvaško o meji enostavno brezpredmetno.

V stranki Dobra država poudarjamo, da se mora Slovenija, njena zunanja politika, primarno ukvarjati s t. i. »prvo evropsko ligo«, kamor se mora najprej tudi dokončno uvrstiti, ta bo definirala prihodnost EU: Nemčijo, Francijo, Italijo,
državami Beneluksa, Avstrijo. Drugo ligo, ki jo s svojim odnosom do spoštovanja mednarodnih zavez nedvomno predstavlja Hrvaška, pri čemer jo zaradi tega čakajo morda nepremostljive ovire pri vstopu v Schengen in evro območje, pa držati na ustrezno nadzorovani razdalji. To pa ne bo možno z nekredibilno in neuravnoteženo zunanjo politiko, ki ne zna zaščititi svojih osnovnih interesov, se ne zna aktivno opredeljevati do ključnih vprašanj razvoja EU, ali uravnotežiti odnose z največjimi globalnimi velesilami (ZDA, Rusija, Kitajska).


Slika: STO

0 0
Feed