Kje se je izgubil razvojni potencial mesta Maribor?

Maribor je v zadnjih desetih letih doživel popoln zlom svojega razvojnega potenciala. Razvojne investicije so se ustavile praktično na vseh za mesto pomembnih ravneh, od prometnic, komunalne infrastrukture, stanovanjske gradnje, športnih objektov, urejanja starega mestnega jedra in zelenih površin.

Občasno se sicer zgodi kakšen preblisk, kot je zadnja obnova ene najbolj prepoznavnih stavb mesta, bivše restavracije Koper na Glavnem trgu, s katero je mesto pridobilo nov hotel in restavracijo, v kateri bodo tako meščani kot drugi obiskovalci mesta lahko poskušali štajerske jedi in vina. Žal pa je dejstvo, da ne gre za plansko načrtovan poseg v obnovo starega mestnega jedra, ki mestu s svojim videzom ni v ponos, ampak bolj za plod entuziazma, predvsem pa visokih finančnih vložkov s strani posameznikov. Zadnja večja investicija na področju urejanja starega mestnega jedra, pri kateri je kot investitor sodelovala občina, je bila obnova Trga Leona Štuklja, žal pa se je tudi na ta, iz arhitekturnega vidika sicer ne preveč posrečen projekt, prilepil sum korupcije in klientelizma. Investicije v obnovo mestne tržnice raje niti ne omenjamo, ker je primer katastrofalnih arhitekturnih rešitev, ki se v mestu nikoli ne bi smele dogoditi.

Spominjamo se leta 1990, ko so na Glavnem trgu svečano odprli prenovljeno lepotico, bivšo Veliko kavarno ob starem mostu, v kateri je nato več kot petnajst let kraljeval kazino. Takrat smo bili ponosni na častitljivo stavbo, ki je obetala neke nove, lepše čase, žal pa je po četrt stoletja ponovno zanemarjena in potrebna celovite obnove. Postavlja se vprašanje, zakaj mestnih oblasti stanje in videz ožjega mestnega središča ne zanima? Maribor ima ljubko, bolj ali manj avtentično mestno jedro, ki bi lahko imelo velik turistični in obrtni potencial, če bi bilo obnovljeno. Vrsto takšnih uspešnih primerov si lahko pogledamo v številnih, po velikosti primerljivih mestih, ki niti niso predaleč. Naše mestne ulice in trgi, ki so bili nazadnje na novo tlakovani pred več kot četrt stoletja, pa kažejo žalosten obraz razpadajočih površin in neuglednih fasad, izza katerih zevajo prazni lokali. Gosposka ulica, Slovenska ulica, Ulica 10. oktobra, Koroška cesta, Vetrinjska ulica, mestni grad s petimi različnimi fasadami… Zakaj tako?

Isto zgodbo bi lahko povedali o razpadlih mariborskih cestah, pločnikih, kolesarskih poteh, o dotrajanem kanalizacijskem omrežju, zanemarjenih parkovnih površinah in športnih objektih. Gradnja novih stanovanjskih sosesk, četudi manjših, je prav tako popolnoma zastala, čeprav je Maribor še vedno tudi mesto mladih, ki bi jim bilo potrebno omogočiti, da pridejo do svojega stanovanja. Kako jih bomo zadržali v mestu oziroma jim omogočili, da si ustvarijo družino, če jim ne omogočimo osnovnih življenjskih pogojev in dobrin, kot sta zaposlitev in rešitev stanovanjskega problema? Lahko bi našteli še ogromno primerov, pa žal za vse ni dovolj prostora. Če se po razriti poti, ki bi jo v vsakem drugem mestu vzorno tlakovali in osvetlili, povzpnemo na Piramido, ne vidimo niti enega gradbenega žerjava, ki bi mestu obetal, da bo dobilo nekaj novega za svoje vsakodnevno življenje. Ni potrebno iti izven meja naše države, da bi lahko videli, da se da razvojni potencial razviti tudi v Sloveniji. Ljubljana, Koper, Novo mesto in Celje so prav gotovo mesta, ki so v svojem razvoju v zadnjih letih Maribor prehitela v velikem loku. Ali se Mariborčanke in Mariborčani kdaj vprašajo, zakaj je temu tako in kdo je za to kriv? Ali še bolje, kaj bi bilo potrebno storiti, da se takšne stvari ne bi več dogajale in da bi se mesto zbudilo iz globokega spanca kot Trnuljčica? Ali lahko najdemo junaka, ki ga bo prebudil?

Slika: Dobra država Maribor