Fluidna pravna država

Fluidna pravna država

Kultura spoštovanja pravne države in s tem spoštovanja države je s težavo pridobljena vrlina. Ampak, začne se pri oblastnikih, ti morajo biti za vzgled. Nemogoče je vzpostaviti pravno državo, če so pomembneži izvzeti. Spoštovanje pravne države je tudi temelj odnosa vsakega posameznika do svoje države.

Večkrat slišimo, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi, ena za elite in druga za navadne ljudi. Tisti, ki imajo zveze in poznanstva na visokih nivojih se izogibajo plačilu davkov, kazenskemu pregonu in obvladujejo medije. Drugi so ob najmanjših kršitvah sankcionirani in državne institucije začuda takoj delujejo in pokažejo vso moč države.


Kljub temu je pravna država lahko samo ena, vprašati pa se moramo kakšna je in ali deluje. Nespoštovanje pravil oblastnikov in kreativno razlaganje predpisov v svojo korist je vir nezaupanja v državo in njene inštitucije. Vsakdo pozna vsaj en primer , da se je elitni pomembnež ali njihov zaveznik lahko izognil “roki pravice”. Enako velja za izogibanje plačevanja davkov.

Na Univerzi v Würtzburgu sem raziskoval modele pravne države. Iz pregleda vidimo, da je nam najbližji nemški model, Rechtstadt, katerega ideja je, da s pravom omejimo samovoljo suverena. Drug model je model Rule of law, značilen za angloameriške države in pa novejši model Konstitucionalizma, ki daje velik poudarek in odgovornost Ustavnemu sodišču ter izpostavi pravo.

V Sloveniji se je razvil in v zadnjem času prevladal Fluidni model pravne države. Fluiden zato, ker nam državljanom, polzi iz rok in so nam pravno državo prevzeli, ugrabili, s strani neformalnih mrež. Prevzeti sta predvsem dve področji, kadrovanje in nastajanje zakonov. Izpostavljam netransparentno kadrovanje na vseh nivojih, še posebej pa lahko izpostavimo kadrovanje v SDH in DUTB, prava bitka pa se začenja v kadrovanju na vodilne pozicije ob preoblikovanju KADa v demografski rezervni sklad. Drugo področje je področje nastajanja zakonov, ki nastajajo pod vplivom strokovno podprtih interesnih skupin v nasprotju z interesi ljudi. Vlada kot izvršilna veja oblasti pa si je podredila parlament kot zakonodajno vejo in ga spremenila v glasovalni stroj.

Fluidni model tako izhaja iz kreativnih razlag pravnih norm v korist vladajočih elit obarvanih z normalizacijo deviantnih ravnanj in svojstvenim opravičevanjem dejanj s sklicevanjem na višje cilje. Za takšen model so značilne negativne neformalne institucije, korupcija v najširšem smislu, klientelizem, nepotizem in kronizem, elitni dogovori in pa vladanje skozi strah.

Kultura spoštovanja pravne države in s tem spoštovanja države je s težavo pridobljena vrlina. Ampak, začne se pri oblastnikih, ti morajo biti za vzgled. Nemogoče je vzpostaviti pravno državo, če so pomembneži izvzeti. Spoštovanje pravne države je tudi temelj odnosa vsakega posameznika do svoje države. Če je država spoštljiva in ekvidistančna oziroma ima enak odnos do vsakega državljana, bo zaupanje vzpostavljeno. Vzvišen pogled na pravno državo od zgoraj navzdol vodi v nezaupanje ljudi. Zato se zavzemam za idejo aktivnega državljana, ki bo osebno začutil odgovornost in se angažiral na način, ki njemu osebno najbolj ustreza, da skupaj dosežemo dobro pravno državo, ki bo v korist ljudi in za njihovo kvalitetno življenje.

Vladavina prava ni samo formalna uporaba pravnih instrumentov, temveč je razumljena kot zaščita družbe pred pretirano močjo tistih ki vladajo. Prav zgoraj opisana zloraba moči je značilna za novonastajujoče demokracije, kjer se »vladarji« zgledujejo po sončnem kralju Ludviku XIV, ki je zlorabo moči udejanil v besedah, ki mu jih pripisujejo: »L’etat, c’est moi« – »Država, to sem jaz.«

Kolumna je bila objavljena v časniku Gorenjski glas

0 0
Feed